Na TV ekrane bo kmalu prišla nova serija z naslovom »Hipnoza: dobra zabava«, kjer bo odrski hipnotizer spodbujal izbrane posameznike, da bodo v želji po nagradi izvajali različne naloge. V zadnjih tednih zato dobim veliko vprašanj na temo, v čem je razlika med odrsko in terapevtsko hipnozo? Hipnoza je namreč popularna tudi kot sredstvo za reševanje različnih odvisnosti, razvad in drugih terapevtskih učinkov. Zato se je dobro zavedati, kakšne so razlike, ne glede na to ali boste med gledalci oddaje ali ne. Veliko tistih, ki jih zanima moč posameznika, sposobnosti samozdravljenja in razvijanje potencialov se glede na tematiko oddaje sprašuje, če lahko enako izkušnjo pričakujejo tudi ob srečanju s hipnoterapevtom (na primer oponašanje petelina ali neuspešno iskanje luknje v rokavu)? Odgovor je jasen: »Ne, razen če si tega ne bo oseba želela in se o tem predhodno dogovorila s hipnoterapevtom.« Obstaja velika razlika med tema dvema dejavnostma, ki si delita podobno ime, orodje pa uporabljata za povsem drug namen. Zato se najprej osredotočimo na orodje, ki je hipnoza. Če naredimo primerjavo s škarjami, so ta orodje za frizerja, ki lahko naredi čudovito pričesko. Po drugi strani kirurg lahko nekomu s škarjami ob zapleteni operaciji reši življenje ali pa otrok v šoli izrezuje slike priljubljenih junakov. Na podoben način se lahko uporablja hipnoza. Po eni strani za terapevtske namene, po drugi pa za zabavo. Veliko tehnik, ki jih pri svojem delu opravljajo odrski in terapevtski hipnotizerji, je enakih ali pa zelo podobnih. Velika razlika je tudi v tem, kdo izbere tistega, ki je hipnotiziran in kdo bo imel od hipnoze koristi. Ker ni vsaka oseba primerna za nastopanje na odru, uporabljajo odrski hipnotizerji nekaj tehnik, ki bodo povečale željo ljudi za nastopaštvo in obenem zadovoljila pričakovanja publike. Najprej uporabijo tehniko za preverjanje sugestibilnosti. To omogoča hipnotizerju, da takoj izloči posameznike, ki ne bodo dovolj zabavni. Nato bo »srečne« posameznike izbral in jim pustil, da tekmujejo za omejena mesta na odru. Nekateri odrski hipnotizerji gredo celo tako daleč, da takoj povejo prostovoljcem, da dolgočasni posamezniki ne bodo izbrani, saj taki občinstva ne zanimajo. Odrski hipnotizerji nameravajo doseči zabaven večer, ki bo zanimiv za širše občinstvo in jih ne zanima, kako se bo hipnotizirana oseba počutila po končani predstavi. Po drugi strani hipnoterapevt vedno stremi k cilju izboljšanja stanja klienta. Odrski hipnotizer pa je plačan za to, da zabava občinstvo in da izpolni njihova pričakovanja. Občinstvo si želi doživeti zabaven večer, kjer se bodo nasmejali na račun hipnotiziranih oseb. Vsi ti primeri kažejo na to, da je osnovni cilj odrskih hipnotizerjev, za razliko od hipnoterapevtov, zabava občinstva in ne posameznikovo zdravje in splošno odlično počutje. Pri hipnoterapiji stranka tudi sama izbere hipnoterapevta in ne obratno. Hipnoterapevt lahko zavrne stranko le v primeru, da uporaba hipnoze ni etična ali učinkovita. Za razliko od odrske hipnoze se pri hipnoterapiji cilji dogovorijo skupaj s stranko in so prilagojeni vsakemu posamezniku posebej. Hipnoterapevt stranki razloži, kako poteka sam postopek in posveti klientu toliko časa, kolikor je potrebno, da vzpostavita pozitiven in spoštljiv odnos. Odnos, ki je potreben za to, da se v klientu vzpostavijo najboljše možne spremembe, ki jih potrebuje. Zaključimo lahko s tem, da obstaja nekaj podobnosti v tehnikah, ki jih uporablja odrska hipnoza in pozitivno usmerjena hipnoterapija. Razlike pa so predvsem v etičnem pristopu, načinu, kako je stranka vključena v postopek hipnoze in kakšen je njen cilj. Hipnoza v terapevske namene je prijetna, koristna in izboljša življenje, brez kikirikanja. Janez Jereb, hipnoterapevt Društvo za odkrivanje in razvoj potencialov NOV LIST |
|